Kulturne in umetniške ustanove

Opera balet Ljubljana

Danes se osrednje slovensko glasbeno gledališče – poleg rednih programskih novosti vsake sezone – ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti v matični hiši ter na gostovanjih doma in v tujini.
Ljubljanska_Opera_2    opera

27traviata3    opera-in-balet

Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana že nekaj let uspešno sodeluje tudi z različnimi mednarodnimi in domačimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo več odmevnih projektov (Faust, Aida, Zaljubljen v tri oranže, Don Kihot, Knez Igor, Rusalka, …), prav gotovo pa je bila med najodmevnejšimi svetovna premiera ponovno odkrite Offenbachove opere Renske nimfe.
Več na http://www.opera.si/

 

Mestno gledališče

gledalisce_10    MGL-610x330
je ljubljansko je leta 1949 ustanovilo Mesto Ljubljana kot drugo dramsko gledališče Ljubljane. Delovati je začelo na skromnem, majhnem odru s skupino zagretih igralcev in študentov Akademije za gledališče. Sčasoma je preraslo v moderno gledališko družino, ki danes šteje 39 stalnih in 75 gostujočih igralcev.
Umetniško zgodovino MGL odlikuje dejstvo, da so v njegovih repertoarjih vse od nastanka sodelovali mnogi najpomembnejši slovenski ustvarjalci: igralci, režiserji, pisci dramskih besedil … Med posamezniki, ki so programsko usmerjali gledališče, naj omenimo legendarnega dramaturga Lojzeta Filipiča, ki je s svojim načinom vodenja in oblikovanja repertoarja postavil nekatere še danes vzorčne standarde koncipiranja modernega teatra. Nekaj najznamenitejših postavitev režiserjev Mileta Koruna in Dušana Jovanovića je nastalo prav na odru MGL in zaznamovalo obdobja, v katerih je to gledališče s svojo programsko in uprizoritveno prakso hodilo daleč pred drugimi.

Trenutna repertoarna usmerjenost MGL sledi tistim načelom, ki zapovedujejo gledališču živ, polemičen, sproten dialog s sodobnostjo. Nabor besedil in tematik je zajet iz moderne (sočasne) dramatike, klasične igre so v program MGL vključene redkeje, praviloma takrat, ko izbor ustvarjalcev zagotavlja aktualno branje in ostro ter vznemirljivo konfrontacijo. S svojimi lastnimi in množico koprodukcijskih postavitev želi MGL v svoji ponudbi odpirati možnosti različnim žanrom in uprizoritvenim principom, predvsem pa se čim pozorneje odzivati na svet okrog sebe. Rekordno število obiskovalcev, ki si vsako sezono ogledajo predstave MGL, zavezuje snovalce repertoarja k odločitvam za široko zastavljene in komunikativne vsebine. Prav te lastnosti – strastna zavzetost, intenzivnost, zahtevnost, kritičnost … – pa so po našem prepričanju (lahko) gonilo kvalitetnih scenskih dogodkov. Verjamemo, da nabor izbranih vsebin repertoarja MGL drži ogledalo veliko različnim podobam Evrope na začetku stoletja.

Poslopje Mestnega gledališča ljubljanskega stoji v centru glavnega mesta in ima tri dvorane: veliko (327 sedežev), Malo sceno (80 sedežev) in Studio MGL (50 sedežev).

Naša publika v gledališki svet vstopa skozi prenovljen foaje. Čez poletje 2010 smo namreč prenovili velik del preddverja, toalete, stopnišče do velikega odra in Male scene. Že poleti 2009 pa smo s pomočjo Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo zagotovili dvigalo za obiskovalce do velikega odra in Male scene.
MGL Mestno gledališče ljubljansko Čopova 14, 1000 Ljubljana
T: 01/ 4258 222
F: 01/ 2517 044
E: info@mgl.si
Več na http://www.mgl.si/

 

Šentjakobsko gledališče

633731646891625561_še    IMG_9217

Krekov trg 2, 1000 Ljubljana
Telefon:(01) 231 28 60
Več na http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/


Lutkovno gledališče

Odri LGL 2010 januar    teater-zvezdicafotoĺ

Lutkovno gledališče Ljubljana je osrednje slovensko lutkovno gledališče, ki uprizarja lutkovne in dramske predstave za otroke, mlade in odrasle. Ustanovljeno je bilo leta 1948, od leta 1984 pa ima prostore v Mestnem domu na Krekovem trgu. Na 6 odrskih prizoriščih s skoraj 1000 sedeži, na leto pripravi 10 premiernih uprizoritev, obišče pa ga okoli 110.000 obiskovalcev. Lutkovno gledališče Ljubljana posebno pozornost namenja tudi kulturni vzgoji in skrbi tudi za slovensko kulturno dediščino.

Mestni dom je bil zgrajen leta 1899 kot večnamenska stavba z dvorano in prostori za gasilce, reševalno postajo in mestne stražnike. Načrte sta naredila arhitekta Mauvrinij in Carol Hinträger, delo pa je z nekaterimi spremembami dokončal ljubljanski mestni arhitekt Ciril Metod Koch. Vlogo gledališke stavbe je Mestni dom začel prevzemati leta 1932. V prostorih Mestnega doma je med letoma 1920 in 1924 kot prvo (pol)poklicno lutkovno gledališče na Slovenskem delovalo Slovensko marionetno gledališče, ki ga je vodil pionir slovenskega lutkarstva Milan Klemenčič (1875-1957). Njegova znamenita predstava Doktor Faust iz leta 1938 še danes navdušuje domače in tuje gledalce Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Lutkovno gledališče Ljubljana
Krekov trg 2, 1000 Ljubljana
T: +386 (0)1 300 09 70 (tajništvo), +386 (0)1 300 09 82 ali 080 2004 (blagajna)
F: +386 (0)1 300 09 80
Več na http://www.lgl.si/si/

 

SNG Drama

SNG-Drama-Ljubljana    drama_veliki_oder

SNG Drama Ljubljana je osrednje dramsko gledališče v Sloveniji z največjim, najprepoznavnejšim in najuglednejšim ansamblom, v katerem je trenutno 45 igralk in igralcev. Na repertoarju ima klasično, sodobno in eksperimentalno gledališko produkcijo.
Osrednja stavba današnje Drame med Slovensko, Erjavčevo in Igriško je bila zgrajena na začetku 20. stoletja.
Slovensko narodno gledališče
Drama Ljubljana
Erjavčeva 1
1000 Ljubljana
Več na http://www.drama.si/

 

Slovenska filharmonija

SF_hia_barvna    12mar08_PV_koncert_1

Ni veliko simfoničnih orkestrov, ki bi se lahko ponašali s tako bogato in dolgoletno tradicijo kot Orkester Slovenske filharmonije. Zaradi odlične geografske lege med Alpami in Jadranom, na osišču germanskega, romanskega in slovanskega sveta, je lahko glasbena umetnost sledila vplivom tako s severa in juga kot tudi z vzhoda in zahoda.

Orkester Slovenske filharmonije se s svojimi predhodnicami Academio Philharmonicorum (1701), Filharmonično družbo (1794) ter prvo Slovensko filharmonijo (1908−1913) ponosno postavlja ob bok najstarejšim na svetu. Med številnimi uglednimi umetniki, ki so postali častni člani Slovenske filharmonije, srečamo Josefa Haydna, Ludwiga van Beethovna, Niccolòja Paganinija, Johannesa Brahmsa, Carlosa Kleiberja in številne druge.

Po ponovni ustanovitvi leta 1947 so orkester vodili priznani dirigenti, med njimi Bogo Leskovic, Samo Hubad, Lovro von Matačić, Oskar Danon, Uroš Lajovic, Milan Horvat, Marko Letonja in George Pehlivanian. Pet let (2008-2013) je orkester vodil priznani francoski dirigent, maestro Emmanuel Villaume, od septembra 2013 bo mesto šefa dirigenta prevzela Keri-Lynn Wilson, dirigentka kanadskega rodu in svetovnega slovesa.

Svojo odličnost je orkester potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih in v Združenih državah Amerike ter na Japonskem, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnih festivalih (Dunajski slavnostni tedni, Maggio Musicale Fiorentino, Praška pomlad, Varšavska jesen, Dubrovniške poletne igre, Ravenski festival, MIDEM …).

Med njegove goste se uvrščajo vrhunska glasbena imena tako med dirigenti: Carlos Kleiber, Riccardo Muti, Zubin Mehta, Kurt Sanderling, Leopold Hager, Theodor Guschlbauer, Jurij Simonov, Serge Baudo, Hartmut Haenchen, Heinz Holliger, Matthias Bamert, Kenneth Montgomery, Heinrich Schiff, Matthias Pintscher in sir Neville Marriner …; kot domačimi in tujimi solisti: Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Bernarda Fink, Sabina Cvilak, Janez Lotrič, Yehudi Menuhin, David Ojstrah, Arturo Benedetti Michelangeli, Svjatoslav Richter, Luciano Pavarotti, Gidon Kremer, Anne-Sophie Mutter, Vadim Repin, Arthur Rubinstein, Ivo Pogorelić, Lazar Berman, Elisabeth Leonska, Schlomo Mintz, Till Felner, Fazil Say, Mario Brunello, Håkan Hardenberger, David Garrett, Dmitrij Hvorostovski, Eva Johansson, Ramon Vargas, Christian Tetzlaff, Gautier in Renaud Capuçon, Alisa Weilerstein, Leonidas Kavakos, Tasmin Little, Evelyn Glennie, Paul Meyer, Julian Rachlin, Sarah Chang, Emmanuel Pahud, Miša Majski, Bryn Terfel, Ana Netrebko …

Med največje uspehe pretekle sezone sodita vsekakor velika evropska turneja (11 koncertov v uglednih koncertnih dvoranah Ljubljane, Stuttgarta, Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina, Frankfurta, Nürnberga, Prage, Essna in Dunaja) s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s slavno sopranistko Ano Netrebko v naslovni vlogi ter snemanje opere za založbo Deutsche Gramofon. Veličasten so bili tudi koncert z Brynom Terflom v Kraljevi operni hiši v Muscatu (Oman) ter osem koncertov z Mišo Majskim v Sloveniji, Nemčiji in na Nizozemskem.

Orkester že vrsto koncertnih sezon prireja po 36 abonmajskih koncertov na leto v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (Modri in Oranžni abonma), številne priložnostne koncerte ter glasbene matineje za mlade poslušalce. Koncertna dejavnost orkestra je zabeležena na več kot 70 CD-jih.

Junij 2013

SLOVENSKA FILHARMONIJA
Kongresni trg 10
SI-1000 LJUBLJANA

T: +386 1 2410 800
F: +386 1 2410 900
E: info@filharmonija.si
Več na http://www.filharmonija.si/

 

Cankarjev dom

cankarjev-dom_3_zunanjost    pictures_program_1_2006_cankarjev_dom_3.jpomanjs_75865

cankarjev-dom_2_notranjost    v2111

V Cankarjevem domu verjamemo, da sta kulturno-umetniško in znanstveno ustvarjanje temeljna pogoja za doseganje duhovne prostosti in bogatejšega duhovnega življenja ljudi ter razvoja družbe.

V našem kulturnem in kongresnem središču predstavljamo, produciramo, koproduciramo, organiziramo in posredujemo kulturno-umetniške, kongresne, sejemske, protokolarne ter druge prireditve, razstave in festivale. Ker smo predvsem kulturno središče, kulturi in umetnosti namenjamo letno več kot dve tretjini razpoložljivih terminov v dvoranah.

S svojim programom želimo izboljšati kakovost življenja, oblikovati, razvijati, udejanjati kulturno in širšo nacionalno identiteto ter kulturno-umetniško vzgajati mlade.

Pri uresničevanju sodobnih kulturno-umetniških projektov sodelujemo s sorodnimi kulturnimi ustanovami doma in po svetu. Tako se trudimo, da bi k odprtosti glavnega mesta pripomogli z vsestranskim kulturno-umetniškim in znanstvenim mednarodnim pretokom. Menimo, da je Ljubljana zgodovinsko, turistično in kulturno dovolj zanimivo mesto, da postane eno pomembnejših evropskih kulturnih in kongresnih središč.
Cankarjev dom
Kulturni in kongresni center
Prešernova cesta 10
SI-1000 Ljubljana

Splošne informacije
T 01 24 17 100
E info@cd-cc.si

 

Narodni muzej Slovenije

NarodniMuzej-ljubljana    ljubljanica

Spoštovani obiskovalci!

Narodni muzej Slovenije, ki so ga ustanovili Kranjski deželni stanovi daljnega 15. oktobra 1821, je najstarejša slovenska muzejska institucija. Znamenita muzejska ustanova je razdeljena na šest strokovnih oddelkov, katerih zaposleni zbiramo, dokumentiramo, ohranjamo, raziskujemo in razstavljamo muzejske predmete. Osrednja naloga muzeja je gotovo izobraževati in na privlačen, suveren ter poljuden način seznanjati javnost z zgodovino slovenskega prostora in slovensko kulturno dediščino. S tem budimo slovensko narodno zavest in ponosno stopamo v korak z drugimi evropskimi muzeji. Muzej ima, zahvaljujoč zaposlenim, ki imajo poglobljeno znanje na določenih strokovnih področjih, status raziskovalne institucije in sodeluje v nekaterih znanstveno- raziskovalnih programih. S predstavitvami gradiva (v obliki strokovnih in poljudnih publikacij oziroma razstav) želimo podrobneje osvetliti posamezne segmente zgodovine današnjega slovenskega prostora. Z digitaliziranjem gradiva ter izgrajevanjem elektronske baze podatkov o muzejskih predmetih, ki jih hranimo, se priključujemo sorodnim evropskim institucijam, ki skušajo s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij omogočiti najbolj neposredno dostopnost do kulturne dediščine.

Vabimo vas na slikovita  predavanja, sprehod po muzejskih dvoranah, zanimiva strokovna vodstva, pestre otroške delavnice in za konec skok v muzejsko trgovino, kjer lahko izbirate med kopijami muzejskih eksponatov in z njimi obdarite svoje najbližje. Po koncu obiska osrednjega slovenskega hrama kulture vam bo v spominu gotovo ostalo srečanje z najlepšimi predmeti naše premične kulturne dediščine, ki prebudijo domišljijo še tako zahtevnega obiskovalca.
Narodni muzej Slovenije
mag. Tomislav Kajfež
Prešernova 20
SI-1000 Ljubljana
tel.: +386 1 24 14 478
e-pošta: tomo.kajfez[@]nms.si
Več na http://www.nms.si/